Medvedja nočna šola

Kot že lepo število izvedenih noči branja in spanja v DOŠ Dobrovnik, sem tudi letos organizirala tako. A tokrat sem vključila še Modrega medvedka Cicibana, ki v septembru praznuje svojih 70 let. Razumevanje in podporo za izvedbo dogodka niso izkazale le ravnateljica Katarina in sodelavki Urška in Lola, pač pa tudi starši naših prvošolcev. In učenci? Motivacija za branje in pripovedovanje knjig je bila obljubljena noč spanja v šoli. Očitno, dovolj velika.
Našo Medvedjo nočno šolo smo pričeli z delavnicama izdelovanja modrih in šivanja plišastih medvedkov. Odziv in angažiranost staršev sta pohvale vredna. Medvedke so sešili, jih izdelali kot kopitljačke, nato so se poslovili. Po njihovem odhodu smo »ponočnjaki« povečerjali in se lotili dela. V naši družbi sta bili še Tjaša in Melani, devetošolki. Njuna naloga je bila, da iz »zmešnjave« slovenske in madžarske pravljice o medvedkih, zapišeta novo pravljico, prvošolci pa zapisano ilustrirajo. Delo smo pričeli z reševanjem nalog o pravljičnih značilnostih medvedkov, ki hlačajo, naštevanju znanih pravljic o medvedkih, opisovanju teh ipd. Skratka s pravilnim odgovorom so si učenci pridobili vsak svojega medvedka. Zvrstili sta se pravljici S. Makarovič Pod medvedovim dežnikom in B. Becker Medve szipog. Seveda smo še prej povedali veliko vsega o knjigi nasploh in verjeli ali ne, prvošolci so me nagradili s presenečenjem, ki je zadovoljstvo nad našim delom le še potrdilo. Pripravili so mi plakat z medvedkom in imeni vseh prvošolcev.
Vmes smo uspeli posneti še radijsko oddajo Biba Buba Baja, a ko so sedli za svojo mizo s pisalno lučko in smo luči učilnice izklopili, se je delo naših pravljičarjev in ilustratorjev začelo z veliko vnemo. Devetošolki sta poizvedovali po sporočilih in zgodbah risb, nekaj dodali in zgodbi dopolnili takrat, ko so naši ponočnjaki kmalu po polnoči zaspali. Noč je bila mirna, brez joka, a nekoliko krajša, saj je bilo potrebno zjutraj z delom nadaljevati. Upam, da nam bo uspelo natisniti knjigo Medvedja nočna šola, še bolj pa upam in želim, da bo motivacija za branje učencev ostala tudi v bodoče.

Slavica Hajdinjak