Kako motivirati otroka za učenje?

»Človek raste, kadar tvega!« je rekla Janja.
Poklicali smo jo medse, na DOŠ Dobrovnik. Posebej za strokovne delavce, nato še za starše. V vsakodnevnem pogovoru, uradno predavanju moderatorke in predavateljice Janje Dermastje, je čas minil, kot bi trenil. Njene besede niso bile naučene, pač pa izkušenjske.  

Saj ne, da bi nam odkrivala »toplo vodo«, le na žulj je prijazno stopila in nas opozorila na napake, ki pa jih sami ne vidimo tako. V nas je prebudila otroka, kar si po svoje vsak želi, da bi v tem hitrem tempu življenja in vsakodnevnih obveznostih bili. Da pa si odrasli želimo biti otroci, smo si lahko priznali, vsak pri sebi. Dokaz? Nase sprejemamo odgovornost otrok, popravljamo njihove napake, pri tem pa nastopimo nestrpno in preslišimo njihov klic ter opozorilo takrat, ko nam sporočajo, da smo vsi odrasli bili nekoč otroci. Da si želimo, da bi vsi starši vzgajali in imeli dobre otroke in imeli učitelji uspešne učence, pri tem pa pozabljamo, da se držimo svojih vzorcev, za katerih pravih meril ni.
Znamo priznati svoje napake ali si čestitati za uspeh? Na prepihu nenehnih sprememb si je treba priznati, da je merilo zdravega odnosa in razuma pod streho doma ali šole, opravljanje in poznavanje svojih odgovornosti, tako otrok kot staršev. In nenazadnje kdor dela, tudi greši, pa nič slabega hote.
Naj velja pohvala gospe Janji, tako s strani strokovnih delavcev šole in vrtca, kakor tudi staršev. Iskrene čestitke in dobrodošla pri nas še kdaj! Vsekakor pa naj velja naše priporočilo vsem: »Njene besede so dejstva, naužijte se jih, če vam je le dano!«

Slavica in učitelji ter starši otrok DOŠ Dobrovnik