MESEC IN NOČ KNJIGE V NAŠI KNJIŽNICI

Že ves mesec april, začenši z 2. aprilom – mednarodnim dnevom knjig za otroke, ko se spominjamo največjega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, so v znamenju knjige, branja in najrazličnejšega ustvarjanja s književnimi junaki, na naši šoli potekale različne dejavnosti: knjižnične ure, bralne in pripovedovalne ure (Bralna značka), priprava razstave ilustracij Andersenovih pravljic in pravljičarjevega življenja in dela, noč prvošolčkov s knjigo v roki v zgodbah o medvedih in medvedkih in bralna ura za vse razrede na temo Svetloba – Slika – Sporočilo. Učenci so tako ob branju pesmi, leposlovnih in strokovnih del v slovenskem in madžarskem jeziku doživljali pomen svetlobe za človeka in človeštvo.

Učenci 1. razreda so spoznali knjigo Renate Schuppp Rumeno čudo, ki je bila v bralno uro vključena kot darilo z dvojno vlogo nagrade. Ena nagrada je bila kot učiteljičino branje pravljic za prvošolce, ki so v letošnjem letu prebrali in pripovedovali že ogromno knjig in druga kot darilo hvaležnosti narave. Prav ta dan so imeli tehniški dan – Eko dan. Rumena regratova lučka je pomenila svetlobo v čistem okolju in učenci so rumeno barvo sonca tudi nadvse pozitivno sprejeli.

V 2. razredu so učenci prebrali zgodbo o Zvezdici zaspanki Frana Milčinskega. Ker je zvezdica Zaspanka s svojo dobroto spremenila celo razbojnika Ceferina, so tudi oni sklenili, da bodo dobri do drugih. Ogledali so si tudi lutkovno predstavo in nato še sami zaigrali zgodbico.

De mivel a csillagok mellett az égen lakik a Hold is, a másodikasok a Holdról is olvastak. A Hold ugyanis megtetszett a kis vakondnak, aki mindenáron meg szerette volna szerezni. A barátai figyelmesztetései ellenére több módon próbálkozott. Törekvései nem jártak sikerrel, de megtanulta, hogy mindent, amit szeretnénk, nem kaphatunk meg és hogy a barátság mindennél többet ér.A mesét le is rajzolták.

   V 3. razredu so se pogovarjali o značilnostih pravljic. Poseben poudarek so namenili koncu pravljic, kjer dobro premaga zlo. Učenci so nato naštevali primere iz pravljic, kako je bilo dobro poplačano in kako je bil zlobnež kaznovan. Prebrali so dve pravljici. Eno v madžarskem jeziku – Hófehérke és Rózsapiroska , drugo v slovenskem jeziku – Nekoč je živela bela roža. Po branju so učenci obnovili vsebino pravljic in povedali, kaj jim je bilo všeč, kako je bila dobrota poplačana in da je sebe treba sprejeti takšnega, kakršen si. Kot zanimivost so se dotaknili tudi barv, ki so se v teh dveh pravljicah pojavljale. Nato so učenci pravljici tudi ilustrirali.

V 4. razredu so učenci iskali asociacije na modro in rdečo barvo. Iskali so pomembnejšo lepšo,… Nato so prebrali pravljico Ele Peroci Modro in rdeče. Iz papirjev so zgibali labode (origami).

V 5. razredu so učenci s pomočjo skritega sporočila izvedeli, da se bodo pogovarjali o čarovnicah. Nato so opisovali čarovnice in jih po lastnostih ločili na dobre in slabe. Sledilo je branje odlomka iz knjige Offrieda Preusslerja Mala čarovnica, ko mala čarovnica pomaga deklici, ki prodaja papirnate rože. Tudi sami so izdelali rože iz serviet.

Učenci 6. razreda so brali pesem Nika Grafenauerja Svoboda in se pogovarjali o vsebini. Nato so si ogledali knjigo Steva Jankinsa Žive barve in bili navdušeni nad živobarvnimi živalmi. Na koncu pa so prebrali še pravljico Svetlane Makarovič Smetiščni muc.

Učenci 7. razreda so spoznali pesniško zbirko Saše Vegri Naročje kamenčkov. Iz nje so prebrali pesem Kje lahko imajo otroci luknje in se o njej pogovorili. Prebrali so še pravljico Simone Kopinšek Pikasta sreča, ki govori o pikapolonici Poloni, ki ni imela pik in je zato bila zelo nesrečna. Pogovorili so se o drugačnosti in o tistih »lučkah«, ki nam pomagajo preživeti vsemu navkljub.

Magyarórán április 23-án, a könyv világnapja alkalmából a »fény« fogalmon volt a hangsúly. Ennek keretében a Szitakötő folyóiratból, Jámborné Balog Tünde: Süss föl, Nap! című ismeretterjesztő szövege került a 8. osztályban feldolgozásra. A tanóra Máté Péter, Hogyha én lennék a fény című dal meghallgatásával kezdődött, ami kíváló motivációs eszköznek bizonyult a fény témakör bevezetésébe. A tanulók elolvasták a szöveget, kifejtették véleményüket, megbeszélték az ismeretlen szavakat, kifejezéseket, majd megoldották a szöveghez készített feladatot. A szöveg címe arra is ihlette őket, hogy meghallgatták és elénekelték a Süss fel, nap! Fényes Nap! című naphívogatót. A tanóra pedig egy rövid dokumentumfilmmel zárult, a Napról.

Učenci 9. razreda so v reviji Gea (marec 2015) poiskali in prebrali temo meseca Mednarodni leto svetlobe in (april 2015) Kristali in minerali v mednarodnem letu svetlobe. O prebranem so se pogovarjali in si ogledali minerale.

Ob vsem pa se je porodila tudi misel, da bi noč s knjigo v roki lahko preživeli tudi učitelji. 18. aprila smo se torej prijavili na ta mednarodni dogodek, ki podpira in slavi knjigo in branje in dviga bralno kulturo. Tako smo se nekateri učitelji ob 18. uri zbrali v šolski knjižnici, kjer smo se najprej pogovarjali o knjigah, ki jih radi beremo v prostem času in o tem, zakaj nekateri ne berejo. Na ta način smo se še bolj spoznali in zbližali. Sledilo je branje odlomkov učiteljice Urške Car iz knjige madžarske pisateljice Janikovsky Eve. Nato nam je lastno delo predstavil učitelj Franc Koša. Prebral nam je svojo komedijo v madžarskem jeziku. Ob branju smo se nasmejali in prav uživali. Ker v življenju ne beremo samo besed, smo se odločili, da podrobneje spoznamo tudi pomen zvezd. Tako nam je učitelj Ladislav Solarič izdal skrivnosti našega ozvezdja. Pika na i pa je bilo opazovanje zvezd in lune na prostem. In ker se zvezde rade poigrajo z našimi čustvi, smo se poigrali tudi s horoskopom. Brali smo ga, ugotavljali njegovo veljavnost za posamezno znamenje in ali velja za posamezno osebo. To, ali kdo verjame vanj ali ne, nam tokrat ni bilo mar. Ves večer je potekal v sproščenem vzdušju, ki ga niso zmotili niti novinarji. Prijeten večer smo končali z dobrimi nasveti za branje in z napisano kroniko večera v verzih izpod peresa naše poetinje Slavice Hajdinjak. V prijetni družbi so vztrajali še Loreta Solarič, ki je vsakemu udeležencu sešila kazalo, Lidija Lajter Bürmen, ki pravi, da vsako knjigo do konca prebere, tudi če ji ni všeč, Klaudija Varga Magdič, ki tokrat ni bila zaspana, ravnateljica Katarina Kovač in knjižničarka Agata Horvat. Ustvarili smo si večer za našo dušo in tako dosegli cilje, ki smo si jih zadali:

Doživeti branje kot dogodek.

Razvijati veselje do branja.

Razvijati kreativnost ob branju.

Se zavedati pomena kakovostnega preživljanja prostega časa.

Druženje.

Povezovanje učiteljev, vzgojiteljev ter drugih delavcev naše šole.

Ceniti in vzljubiti literaturo dveh narodov (slovensko in madžarsko).

Knjižničarka Agata Horvat